Frankenstein

Frankenstein, objavljen leta 1818, velja za temeljno delo tako v žanru gotike kot znanstvene fantastike. Ta srhljivi roman, ki ga je napisala Mary Shelley, se poglobi v globino človeških ambicij, meje znanstvenega raziskovanja in posledice igranja boga.

Zgodba se vrti okoli ambicioznega znanstvenika Victorja Frankensteina, ki ga neusmiljeno iskanje znanja pripelje do drznega eksperimenta: skuša premagati samo smrt. V želji po odkritju skrivnosti življenja Victor sestavi človeku podobno bitje iz oživljenih delov telesa. Toda to dejanje ustvarjanja sproži verigo dogodkov, ki bodo za vedno spremenili njegovo življenje in življenja ljudi okoli njega.

Roman se odvija skozi vrsto pisem in pripovedi, ki pripovedujejo o Victorjevem potovanju od ledenih pokrajin švicarskih Alp do mračnih laboratorijev Ingolstadta. Njegova stvaritev, neimenovana pošast, postane tragična figura – bitje, ki ga družba zavrača in hrepeni po sprejetosti in razumevanju. Ko tava po pustih prostranstvih, se spopada s svojim obstojem in mukami, ki so mu zadane.

Shelley mojstrsko vpleta teme znanstvene etike, narave pošastnosti in posledic nenadzorovane ambicije v tkivo svoje pripovedi. V ozadju Evrope poznega 18. stoletja odpira globoka vprašanja o mejah človeškega znanja in odgovornostih, ki jih prinaša vihtenje takšne moči.

Evokativno okolje romana – kjer se ledeni vrhovi srečajo s temnimi laboratoriji – odraža notranje boje, s katerimi se soočajo njeni liki. Medtem ko industrijska revolucija in znanstveni napredek preoblikujejo družbo, postane *Frankenstein* odraz kulturnih skrbi svojega časa. Shelleyjevo raziskovanje drugačnosti – tako v obliki pošasti kot Victorjeve lastne nadutosti – odmeva še danes.

Frankenstein je navdihnil številne priredbe, vključno z ikoničnimi filmskimi različicami, kot je klasika iz leta 1931 v režiji Jamesa Whalea, ki prikazuje Borisa Karloffa kot nepozabno pošast. Poleg kinematografije sodobne reinterpretacije v literaturi, filmu in drugih medijih še naprej raziskujejo Shelleyjeve teme in jih prilagajajo novim kontekstom.

V tej zgodbi o ambicijah, ustvarjanju in pošastnosti nas Shelley opominja, da imajo naša dejanja posledice – ne glede na to, ali želimo kljubovati smrti ali ustvariti življenje. Ko zremo v brezno znanstvenih odkritij, moramo stopati previdno, saj se meja med stvarnikom in stvaritvijo zabriše, posledice pa so lahko bolj pošastne, kot si predstavljamo.
Lahko berete brez povezave