1 Makabejci so apokrifna/devterokanonska knjiga, ki jo je napisal judovski avtor po obnovitvi neodvisnega judovskega kraljestva, verjetno okoli leta 100 pr. Vključen je v katoliške in pravoslavne kanone. Protestanti, Judje in nekateri drugi menijo, da je na splošno zgodovinsko zanesljiv, vendar ne del Svetega pisma. Dogajanje knjige je približno stoletje po osvojitvi Judeje s strani Grkov pod Aleksandrom Velikim, potem ko je bilo Aleksandrovo cesarstvo razdeljeno, tako da je bila Judeja del grškega cesarstva Selevkidov. Pripoveduje, kako je grški vladar Antioh IV. Epifan poskušal zatreti prakso osnovnega judovskega verskega zakona, kar je povzročilo judovski upor proti vladavini Selevkidov. Knjiga pokriva celoten upor od leta 175 do 134 pr. n. št. in poudarja, kako je Bog rešil judovsko ljudstvo v tej krizi prek Matatijeve družine, zlasti njegovih sinov, Juda Makabejca, Jonatana Makabejca in Simona Makabejca ter njegovih vnuk Janez Hirkan. Doktrina, izražena v knjigi, odseva tradicionalno judovsko učenje, brez kasnejših doktrin, ki jih najdemo na primer v 2. Makabejcih.
Posodobljeno dne
23. dec. 2024