Bhagavad-gita prihaja k nam v obliki dialoga na bojnem polju med Lordom Šri Krišno in bojevnikom Arjuno. Dialog se zgodi tik pred začetkom prvega vojaškega spopada v kurukšetrski vojni, veliki bratomorni vojni med Kauravami in Pandavami za določitev indijske politične usode. Arjuna, ki je pozabil na predpisano dolžnost Kshatriya (bojevnika), katere naloga je, da se v sveti vojni bori za pravičnost, se iz osebno motiviranih razlogov odloči, da se ne bo. Krišna, ki je pristal, da deluje kot voznik Arjunine kočije, vidi svojega prijatelja in bhaktu v iluziji in zmedenosti ter nadaljuje razsvetljevanje Arjune glede njegove neposredne družbene dolžnosti (varna-dharma) kot bojevnik in, kar je še pomembneje, njegova večna dolžnost ali narava (Sanatana-dharma) kot večna duhovna entiteta v odnosu z Bogom.
Tako pomembnost in univerzalnost Krišninih naukov presegata takojšnjo zgodovinsko postavitev Arjunine dileme na bojnem polju. Krišna govori v dobro vseh duš, ki so pozabile svojo večno naravo, končni cilj obstoja in svoj večni odnos z Njim.
Bhagavad Gita je poznavanje petih osnovnih resnic in odnos vsake resnice do druge: Ti pet resnic je Krišna ali Bog, posamezna duša, materialni svet, delovanje v tem svetu in čas. Gita lucidno razloži naravo zavesti, sebe in vesolja. To je bistvo indijske duhovne modrosti.
Posodobljeno dne
6. jan. 2024